Pocinkana cev
Postopek je naslednji:črna cev - alkalna pralna voda - pranje - dekapiranje - izpiranje - namakanje - sušenje - vroče cinkanje - zunanje pihanje - notranje pihanje - hlajenje z zrakom - hlajenje z vodo - pasivizacija - izpiranje z vodo - pregled - tehtanje - skladiščenje.
1, Blagovna znamka in kemična sestava
Vrsta in kemična sestava jekla za pocinkane jeklene cevi morata biti v skladu z vrsto in kemično sestavo jekla za črne cevi, kot je določeno v GB/T3091.
2, Metoda izdelave
Metodo izdelave črne cevi (varjenje v peči ali električno varjenje) izbere proizvajalec. Za pocinkanje se uporablja vroče pocinkanje.
3. Navojni in cevni spoj
(a) Pri pocinkanih jeklenih ceveh, dobavljenih z navojem, je treba navoj po pocinkanju strojno obdelati. Navoj mora biti v skladu s predpisi YB 822.
(b) Spoji jeklenih cevi morajo biti skladni z YB 238; spoji cevi iz temprane litine pa morajo biti skladni z YB 230.
4. Mehanske lastnosti Mehanske lastnosti jeklenih cevi pred pocinkanjem morajo izpolnjevati zahteve standarda GB 3091.
5. Enakomernost pocinkane plasti Pocinkane jeklene cevi je treba preizkusiti glede enakomernosti pocinkane plasti. Vzorec jeklene cevi se po petih zaporednih potopitvah v raztopino bakrovega sulfata ne sme obarvati rdeče (pobakreno).
6. Preskus hladnega upogibanja pocinkane jeklene cevi z nazivnim premerom največ 50 mm je treba preizkusiti s hladnim upogibanjem. Kot upogibanja je 90°, polmer upogibanja pa je 8-kratnik zunanjega premera. Med preskusom ni polnila, zvar vzorca pa mora biti nameščen na zunanji ali zgornji strani smeri upogibanja. Po preskusu na vzorcu ne sme biti razpok ali luščenja cinkove plasti.
7, Preskus vodnega tlaka Preskus vodnega tlaka je treba izvesti v klarinetu, namesto preskusa vodnega tlaka pa se lahko uporabi tudi preskus z vrtinčnimi tokovi. Preskusni tlak ali velikost primerjalnega vzorca za preskus z vrtinčnimi tokovi mora izpolnjevati zahteve standarda GB 3092. Mehanske lastnosti jekla so pomembni kazalniki za zagotavljanje končne uporabnosti (mehanskih lastnosti) jekla.
①Natezna trdnost (σb):Največja sila (Fb), ki jo vzorec prenese ob prelomu med postopkom raztezanja, deljena z napetostjo (σ), ki jo dobimo z deljenjem prvotne površine prečnega prereza (So) vzorca, se imenuje natezna trdnost (σb), enota je N/mm2 (MPa). Predstavlja največjo sposobnost kovinskega materiala, da se upre poškodbam pod natezno silo. V formuli: Fb - največja sila, ki jo vzorec prenese ob prelomu, N (Newton); So - prvotna površina prečnega prereza vzorca, mm2.
②Meja tečenja (σs):Pri kovinskem materialu s pojavom tečenja se napetost, pri kateri se vzorec lahko še naprej razteza, ne da bi se sila med raztezanjem povečala, imenuje meja tečenja. Če sila pade, je treba razlikovati med zgornjo in spodnjo mejo tečenja. Enota za mejo tečenja je N/mm2 (MPa). Zgornja meja tečenja (σsu): Največja napetost, preden vzorec popusti in sila prvič pade; Spodnja meja tečenja (σsl): Najmanjša napetost v fazi tečenja, ko se začetni prehodni učinek ne upošteva. Kjer je: Fs – sila tečenja (konstanta) med nateznim procesom vzorca, N (Newton); So – prvotna površina prečnega prereza vzorca, mm2.
③ Raztezek po pretrgu:(σ) Pri nateznem preskusu se odstotek dolžine merilne dolžine, ki se po pretrgu vzorca poveča na prvotno merilno dolžino, imenuje raztezek. Izražen z σ, enota je %. V formuli: L1 - merilna dolžina vzorca po pretrgu v mm; L0 - prvotna merilna dolžina vzorca v mm.
④ Zmanjšanje površine:(ψ) Pri nateznem preskusu se odstotek največjega zmanjšanja prečnega prereza pri zmanjšanem premeru vzorca po lomu vzorca na prvotno prečno površino imenuje zmanjšanje površine. Izraženo v ψ, enota je %. V formuli: S0 - prvotna prečna površina vzorca, mm2; S1 - najmanjša prečna površina pri zmanjšanem premeru vzorca po lomu, mm2.
⑤ Indeks trdote:Sposobnost kovinskih materialov, da se uprejo vtisu trdih predmetov na površino, se imenuje trdota. Glede na različne preskusne metode in področje uporabe lahko trdoto razdelimo na trdoto po Brinellu, Rockwellu, Vickersu, Shoreu, mikrotrdoto in trdoto pri visokih temperaturah. Obstajajo tri najpogosteje uporabljene cevi: trdota po Brinellu, Rockwellu in Vickersu.
Trdota po Brinellu (HB):Z jekleno kroglico ali kroglico iz cementiranega karbida določenega premera jo z določeno preskusno silo (F) potisnite v površino vzorca, po določenem času zadrževanja odstranite preskusno silo in izmerite premer vdolbine na površini vzorca (L). Vrednost trdote po Brinellu je količnik, ki ga dobimo z deljenjem preskusne sile s sferično površino vdolbine. Izražena v HBS (jeklena kroglica), enota je N/mm2 (MPa).
